EU si je zastavila ambiciozne cilje za zmanjšanje neto emisij, da bi do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina.
Podrobni cilji in mejniki so določeni v prvih evropskih podnebnih pravilih in svežnju „Pripravljeni na 55“, v katerem je določen začetni cilj zmanjšanja emisij za 55 % do leta 2030 (v primerjavi z letom 1990).
Zbrali smo informacije o tem, kako bo to vplivalo na zračni promet, in zlasti o pomembni vlogi, ki jo bodo imela trajnostna letalska goriva.
Spodbujanje uporabe trajnostnih letalskih goriv v zračnem prometu
Komisija je v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“ predlagala spodbujanje uporabe trajnostnih letalskih goriv v zračnem prometu.
Trajnostna goriva imajo pomembno vlogo pri razogljičenju sektorja, vendar je trenutno delež njihove uporabe v letalstvu EU zanemarljiv.
Več informacij o trajnostnih letalskih gorivih najdete v našem prejšnjem članku na spletni strani EASA Light.
Trajnostna letalska goriva za vse odhodne lete z letališč EU
Predlagana pravila določajo usklajene obveznosti na ravni EU za dobavitelje goriva in letalske prevoznike za povečanje uporabe trajnostnih letalskih goriv z uvedbo obveznosti uporabe teh goriv, ki bo veljala za vse odhodne lete z evropskih letališč.
To pomeni, da bo vsak let z odhodom z večjih letališč v EU prevažal minimalno količino trajnostnih letalskih goriv, ne glede na to, ali gre za letalskega prevoznika iz EU ali ne.
Spodnja preglednica prikazuje zavezujoče cilje trajnostnih letalskih goriv, ki bodo leta 2025 znašali 2 % in leta 2030 dosegli 5 %.
Za izpolnitev podnebnih ciljev EU se pričakuje, da bo do leta 2050 najmanj 63 % vsega letalskega goriva, ki se uporablja za odhodne lete z letališč EU, trajnostnega goriva.
Sintetična goriva (ali e-goriva) bodo imela pomembno vlogo pri razogljičenju trga zračnega prevoza in imajo velik potencial. Predlagana pravila zato vsebujejo še podcilj, s katerim se bo zagotovilo, da bodo določen delež trajnostnih goriv, ki se uporabljajo, zavzela sintetična goriva (glej zelene referenčne vrednosti v preglednici).
Skupni deleži v mešanici goriv
| 2025 | 2030 | 2032 | 2035 | 2040 | 2045 | 2050 | |
| Odstotek trajnostnih letalskih goriv, uporabljenih v zračnem prometu: | 2% | 6% | 6% | 20% | 34% | 42% | 70% |
| Od tega: podobveznost za sintetična goriva (ali e-goriva): | - | 0.7% | 1.2% | 5% | 10% | 15% | 35% |
Za katere vrste trajnostnih letalskih goriv gre?
Glede na nabor trajnostnih letalskih goriv in njihove surovine uredba razlikuje med naslednjimi kategorijami trajnostnih letalskih goriv:
- tako imenovana napredna pogonska biogoriva, tj. pogonska goriva, proizvedena iz surovin s seznama v delu A Priloge IX k direktivi o energiji iz obnovljivih virov;
- pogonska goriva, proizvedena iz surovin iz dela B;
- sintetična letalska goriva (goriva za pretvorbo elektrike v tekočino ali e-goriva).
Goriva morajo izpolnjevati tudi trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov, določena v direktivi o energiji iz obnovljivih virov;
Sintetična letalska goriva (ali e-goriva)
Sintetična goriva, e-goriva oziroma goriva za pretvorbo električne energije v tekočino so goriva iz obnovljivih virov, ki niso biomasa, npr. vetrna in sončna energija. Če pojasnimo enostavneje, se energija iz obnovljivih virov in voda uporabljata v elektrolizatorju za proizvodnjo vodika, ki se nato sintetizira s CO2 v sintezni plin. Nastali sintezni plin se nato nadalje predela v gorivo.
Dolgoročna politika za trajnostna letalska goriva
Ker je to pomemben izziv, je cilj predlagane uredbe dolgoročna politika za zagotovitev, da je enotni letalski trg dobro opremljen za obvezno mešanje trajnostnih letalskih goriv s konvencionalnim kerozinom in zagotavlja potrebno spodbudo za naložbe v povečanje zmogljivosti za proizvodnjo trajnostnih letalskih goriv.
Naloga agencije EASA – spremljanje in poročanje
V okviru tega predloga ima agencija EASA nalogo spremljanja in poročanja, s čimer bo zagotovila, da so obveznosti izpolnjene, in podala pomembne vpoglede v razvijajoči se in rastoči trg trajnostnih letalskih goriv.
Uredba bo pomemben steber pri pripravi letalstva na prihodnost z zagotavljanjem dobro delujočega trga, ki bo omogočal trajnostno mobilnost v korist državljanov. EU bo tako prevzela vodilno vlogo v svetu na področju najsodobnejših goriv za uporabo v letalskem prometu in, kar je najpomembneje, z obsežnimi prihranki emisij v sektorju prispevala k znatnim podnebnim koristim.